Saturnalije (latinsko Saturnalia)

 Saturnalije (latinsko Saturnalia)

so bile pomemben praznik starega Rima, ko so darovali v čast bogu Saturnu. Potekale so v Saturnovem templju na rimskem forumu, sledile so zasebne zabave z medsebojnim obdarovanjem in karnevalskim vzdušjem.

 Prvotno so jih obhajali 17. decembra po julijanskem koledarju kot enodnevni praznik, po letu 45 so praznovanja podaljšali na 23. december, pozneje pa do 30. decembra. Vino se je obilo pilo in na bujnem praznovanju je bil izvoljen rex bibendi (»kralj pitja«). Sužnji so na ta dan postali enakovredni svojim gospodarjem ali celo zamenjali vloge in bili streženi s strani svojih gospodarjev.  Dovoljene so bile igre na srečo in razvrat.  Med prazniki so prenehali delovati državni uradi, šole in druge ustanove.  Pesnik Gaj Valerij Katul je Saturnalije imenoval "najboljši dan".

Saturnalije so bile rimski ekvivalent prejšnjemu grškemu prazniku Kronia, ki so ga praznovali v atiškem mesecu Hekatombajon v poznem poletju. Imel je teološki pomen za nekatere Rimljane, ki so v njem videli obnovo starodavne zlate dobe, ko je svetu vladal Saturn. Neoplatonistični filozof Porfirij je svobodo, povezano s Saturnalijami, razlagal kot simbol »osvoboditve duš v nesmrtnost«. Saturnalije so morda vplivale na nekatere običaje, povezane s poznejšimi praznovanji v zahodni Evropi, ki so se zgodila sredi zime, zlasti na tradicije, povezane z božičem, praznikom svetih nedolžnih in Svetih treh kraljev.

 Po nekaterih mnenjih so se saturnalije v krščanskem času spremenile v praznovanje božiča.  

Astro Tarot Izida 

Suzana