Intuitivno sporočilo

Vsak razume stvari s svojega nivoja percepcije. Če postavite samo eno sliko pred ljudi in jo izpostavite njihovi presoji..., 

.... toliko ljudi kot jo bo videlo, toliko mnenj bo o njej. Enako je s knjigo, predstavo, filmom itd. Nikoli ne moreš ugoditi vsem.  Meje okusa, estetike, mnenja se razlikujejo.  Zato se ljudje prepirajo, zato so kritike, zato je toliko različnih slogov, stilov, žanrov in oblik.

 Danes sem iz tarota potegnila karti Poslednja sodba in Hudič. Sodba napoveduje novo priložnost, možnost, morda je nekaj drugače, lahko se pojavijo nova dejstva, ki bodo igrala pomembno vlogo v prihodnosti. Skratka, ni vsega konec.

Hudič ve veliko, ima najboljše informacije, človeka lahko veliko nauči o sebi in drugih.  Prvotno je bil angel luči, imenovan Nosilec luči (Lucifer je latinska sestavljenka dveh besed, in sicer "lux", ki pomeni "luč", in glagola "fere", ki pomeni "nositi").  Bogu je bil najdražji, dokler se mu ni uprl. Uprl in se ni hotel še naprej klanjati pred Vsemogočnim...  Tako ga je Bog vrgel iz nebes in padli angel je ustvaril svoje lastno kraljestvo v podzemlju.

Popolnoma pozna človeške želje in razvade, ve vse o človeku. Odlično pozna svoje slabosti, ki jih hudičevo rad skuša. Človeku omogoča, da se prepusti svoji zlobi, zavisti, nečimrnosti, ponosu in sprevrženosti. In vedno mu daje izbiro.  Vsak lahko izbira, a le redki so sposobni prevzeti odgovornost za svoja dejanja in sprejeti njihove posledice. Takrat običajno pride udarec.  Kot opozorilo. Takrat človek pride na rob ostrega noža, kjer ima izbiro: ali bo nadaljeval v enakem načinu obnašanja, mišljenja in delovanja ali pa se bo spremenil, razumel, spregledal. 

 

Ta ključni trenutek vodi ali do odrešitve in novega življenja ali do dokončnega propada,  izumrja. Tako Bog kot Hudič sta velikodušna.  Vsakemu dajeta možnost izbire. Kdor razume to alegorijo, razume eno od osnovnih načel življenja. Bodite radodarni do sebe in drugih. Poglej dlje od konice nosu.  Eksistencialist Jean-Paul Sartre je zapisal: "Pekel so drugi". O dojemanju običajnega človeka je pisal tudi v eni od svojih kratkih zgodb.  Njegov lik je iz kavarne opazoval pešce, ki so okoliški svet zaznavali le do višine kota lastne višine. Kaj se dogaja naprej nad njihovimi glavami ali izven njihovega vidnega polja, jim je bilo povsem vseeno. In tako je z mnenji, besedami in kakršno koli vizijo. Kar nekdo reče, lahko nekdo drug razume popolnoma drugače ali pa sploh ne razume, saj vsakdo govori na podlagi lastnih izkušenj, na katere vpliva individualna kakovost dojemanja sebe v svetu in svetu okoli sebe.

Treba je biti radodaren do sebe in drugih.  Dokazano je, da je to, kar vidimo v drugih, le 7% resnične realnosti.  Zato se je treba izogibati sodbam in prehitrim sklepanjem.  Nasprotno pa se spodobi priznati lastno neznanje.  Znani Sokratov "Vem, da nič ne vem" pove vse. Priznanje lastne nevednosti, ne umnosti prinaša veliko olajšanje. Pa tudi ne bodimo hinavci, saj bi marsikdo svetu naredil največjo uslugo, če bi zaprl svoja nevedna usta 😊

 Suzana

#razloži drugače